Zakaj so poroke prenehale biti smiselne

[Prvotno objavljeno na forumu slovenskega Cosmopolitana]

Poroka v tradicionalnem smislu (mišljena kot obljuba dosmrtne zvestobe) je zastarel koncept. Ne zastarel v smislu, da zaradi starosti same po sebi ni več dober, temveč v smislu, da je zarjavel in škripa in propada in je na tem, da bo pravkar razpadel.

Monogamna poroka je bila funkcionalen režim v času, ko je bila pričakovana življenjska doba posameznika 40 let, posameznice pa 35, ker je verjetno umrla med kakšnim porodom. Doživljenjska poroka je smiselna v okolju, kjer ni kondomov in zdravil in je življenje kratko. V takem primeru je smiselna za žensko, ker ji moški s poroko obljubi oskrbo do konca življenja, kar pripomore k uspešni razširitvi njenih genov. Zato se tradicionalno lahko ženska loči od moža, če je ne more preskrbeti ali je neploden. V istih okoliščinah je poroka smiselna za moškega, ker mu obljubi zvestobo partnerke: čas in energija, ki ju bo vlagal, bosta pripomogla k razplodu njegovih genov, ne genov drugih na njegov račun. Zato se tradicionalno lahko mož loči od žene, če ga vara ali je neplodna. In v takem okolju je poroka smiselna za družbo: če ni kondomov, je vsesplošna monogamija najboljša ovira proti širjenju spolnih bolezni.

Danes tega okolja ni več in monogamna poroka je preostanek tradicije sveta, ki več ne obstaja. O pričakovani življenjski dobi posameznika lahko le ugibamo; dosežki na področju medicine nam lahko prinesejo mladost pri 80ih in življenje tja do 200-ega. Poroka pri 15ih s pričakovano življenjsko dobo 40 let je ena stvar, ampak ali si upate poročiti za vekomaj, če boste živeli 200 in bili privlačni vse do zadnjega? Saj v tem ni smisla. Zavarovanje investicije v razmnoževanje je danes tudi manjši problem, saj obstaja kontracepcija in test očetovstva. Bolezni tudi niso tako problematične, kot so bile, saj obstajajo kondomi, testi in zdravila, ki nudijo obrambo na treh linijah, kjer pred 200 leti ni bilo nobene.

Kdor je razpet med nasprotjema tradicionalne doktrine in med stanjem realnega sveta, je razpet z razlogom. Doktrina ne ustreza več realnosti.

Mnogi se tega lotevajo tako, da poskušajo realnost prikrojiti doktrini. To je pristop, ki bi ga imeli v Butalah; ne funkcionira in ne vodi k harmoniji.

Ključno je spoznati, da doktrina nikoli ni bila namenjena temu, da bi služila sama sebi. Namenjena je bila temu, da služi nam. Če po tehtnem logičnem razmisleku ugotovimo, da nam dolgoročno več ne služi, jo je torej treba spremeniti. Tehten logičen razmislek pa je žal prav tisto, čemur se današnje moralne "avtoritete" trudijo na vse kriplje izogniti.

Comments

Popular posts from this blog

When monospace fonts aren't: The Unicode character width nightmare

VS 2015 projects: "One or more errors occurred"

Is the internet ready for DMARC with p=reject?